VRT P.T.I.C.H – Vizije hitrih preobrazb: dojemanje skozi potopitveno kinematsko hiperrealnost je VR-instalacija Žige Pavloviča, ki raziskuje dimnik v Trbovljah kot prostor fizične napetosti, simbolične teže in senzoričnega spomina. Digitalno tehnologijo uporablja kot medij za utelešeno refleksijo, ki vsakomur omogoča, da ob dimniku doživi občutek velikosti, višine in spoštovanja – brez potrebe po vzponu nanj.

Delo združuje visoko ločljivostno 3D-modeliranje pokrajine s posebej zasnovanim eksoskeletnim ogrodjem. Konstrukcija, izdelana iz lesa, vrvi in kovine, udeleženca rahlo dvigne od tal ter posnema gibanje telesa v prostoru. Pri tem ne gre za igrifikacijo ali simulacijo; uporabnik prejme dovolj fizične povratne informacije, da se vživi v videno. Gibanje postane smiselno: počasno vzpenjanje, trenutek na robu in spust v prosti pad.

Poleg vida delo nagovarja tudi druge čute. Vonj smoga, veter, spremembe zračnega tlaka in zvok – vse to prispeva k večplastni izkušnji, ki izziva ravnovesje med nadzorom in predajo. Umetniško Pavlovič dimnika ne obravnava kot zamrznjenega spomenika, temveč kot nekaj, kar še vedno hrani energijo. Čeprav je struktura v resničnem življenju nedostopna, ji VRT P.T.I.C.H. z interakcijo vdihne novo življenje. Ne rekonstruira preteklosti – temveč prek gibanja, napetosti in senzorične prisotnosti na novo razmisli, kaj bi dimnik lahko pomenil danes.

Projekt opozarja tudi na širšo razpravo o digitalni dediščini. Kaj pomeni ohraniti nekaj, kamor ljudje ne morejo več vstopiti? In kako pripovedovati zgodbe o teh prostorih, ki so čustvene, ne zgolj arhivske?

Navdihnjena z deli, kot je Tree (Milica Zec & Winslow Porter), instalacija temelji na ideji, da prisotnost – prava prisotnost – zahteva več kot le slušalke. Gre za to, da gledalcu ponudimo ravno toliko realnosti, da se v njem sproži nekaj globljega: spomin, strah, vznemirjenje, čudenje.