SODELUJOČI AVTORJI: Klara Martinšek, Mia Sara Leskošek, Tara Gemma Stepanovič, Živa Opresnik, Monika Bartol, Kim Modrijan, Klemen Olenik, Klemen Korošec, Anes Čavalić, David Jarc, Luka Bedina, Jakob Jezešek, Max Pozderec, Marko Morales Kalamar, Naja Krajnčič, Meta Frelih, Mila Ćirković, Enej Kofol, Melita Koželj, Delfina Fileva, Sara Ambrož, Nika Knafelj, Sonja Metka Lokar, Žak Ošlak.

MENTOR: doc. Boris Beja

Prostorske vezi sodobnega časa so se iz realnih prostorskih koordinat prestavile tudi v virtualna okolja. V njih iščemo priložnosti, sodobne interpretacije in aktualiziramo preteklost, ki nam lahko služi kot navdih. Prispevek petih video dokumentov motive išče v preteklosti, v kiparskih formah, ki so se znašle tudi v prenekaterih grafičnih zasnovah, bodisi celostnih grafičnih podobah, na embalažah, državnih dokumentih, poštnih znamkah in nenazadnje tudi na denarju. Študenti so z mentorjem vizualna izkustva prevedli v animacije in 3D-modelacije, ki ponujajo razširjene poglede in izkustva na ekranskih predvajalnikih.

Vaška situla se pojavlja v številnih grafičnih rešitvah grafičnega oblikovanja na Slovenskem, s katerimi vsakodnevno rokujemo. Vsebina situle je bila v študentskem projektu prevedena v sodobni čas in kontekst likovnega izraza v obliki kratkega animiranega filma. V formatu animacije se pred gledalcem odvije pet prizorov, v katerih upodobljeni motivi iz situle »oživijo« in vzpostavijo vez s frizno upodobitvijo, ki jo je upodobil rokodelec pred 2.500 leti. Animacija gledalca v gibanju, ki ga podkrepi glasbena podlaga s harfo, naveže na gibanje upodobitve, ki jo na plašču situle lahko beremo v treh vrstah okrog središčne osi. Linijsko izrisani in prerisani motivi se naseljujejo med drugim pod upodobitev Triglava, s čimer se avtorice navežejo na slovenskost in prvo sofisticirano likovno upodobitev, najdeno na naših tleh. 

Kozolec je arhitekturni dosežek naših dedov in pradedov. Nekdaj se je bogastvo gospodarja izkazovalo z velikostjo kozolca, ki je bil v nekaterih primerih okrašen in obrtniško zelo dodelan. V sodobnem času kozolec ne služi več svojemu namenu in namesto da bi hranil seno, hrani drva, kmetijsko mehanizacijo, nekateri objekti so bili predelani v stanovanjske oz. počitniške poslopja. Avtorji in mentor v delu iščejo novo funkcijo kozolca in povzemajo njegovo formo za shranjevanje pisal. Tako imenovane štante oziroma rante so zamenjali svinčniki, modularna konstrukcija pa omogoča shranjevanje tudi ošiljenih in tako skrajšanih svinčnikov v eni formi. Podstrešje ima vgrajen šilček, ki se spogleduje s funkcijo hranjenja, ki jo je kozolec opravljal v preteklosti. Okras v leseni konstrukciji nadgrajuje vektoriziran vzorec, ki se naslanja na slovensko ornamentiko in dopolnjuje tako sam objekt kot tudi embalažo, iz katere uporabnik vzame elemente in jih sestavi v formo, kot so si zamislili avtorji. 

Ljubljanski zmaj je prisoten v mnogih celostnih grafičnih podobah društev, organizacij in podjetji v prestolnici. Podobo zmaja so avtorji z mentorjem prevedli v relief in ga umestili na evrski kovanec. V drugem primeru so kovance zamenjali z žetoni za poker in se naslonili na kiparski opus Janeza Boljke. Boljka je v sodelovanju z Miljenkom Liculom zasnoval reliefne živalske upodobitve na slovenskih tolarjih in na nacionalni strani dveh evrskih kovancev. Žetoni za poker na mizi združujejo sodobni predmetni svet s kiparjevimi živalskimi upodobitvami.

V Ljubljani mimoidoče pred poslopjem nacionalne televizije pozdravlja Deček s piščaljo kiparja Zdenka Kalina. To isto čisto kiparsko formo so ob prvi obletnici zmage postavili tudi v parku Tivoli leta 1946. Ta edinstvena kiparska ponovitev je bila s pomočjo 3D-skenerja dokumentirana in z vseh strani predstavljena v kratkem videu.

Vsebinski lok pretočnih vsebin se zaključi s Černigojevim konstruktivizmom. V projektu so avtorji z mentorjem zgradili ambient, v katerem so razstavili in sestavili umetniško grafiko. Grafika v obliki animacije brez odpadkov gradi prostor, v katerem se oblike premikajo kot sateliti po navidezno brezmejnem prostoru. V prostoru so kot kolektiv združene različne likovne discipline v končni rezultat z razširjenimi interpretacijami, ki jih projektu doda gledalec.

Vsi projekti, ki so nastali v študijskem procesu Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani v študijskem letu 2023/2024, premišljujejo dostopnost in razširjene prostore, ki jih sicer sprejemamo na dvodimenzionalnih ekranih. Gledalca vabijo, da bi preko sodobnih interpretacij razmišlja o preteklost in kulturni dediščini.