Eva Lap, Žiga Ceglar, Lan Fabjan, Marko Stražar, Tis Loris Lavrič
Mentor: doc. Boris Beja 

V letu 2024 smo obeležili 70 let od priključitve Primorske k matični domovini, 70 let od ustanovitve pomorskega podjetja Splošna plovba ter 70 let od nakupa prve čezoceanske ladje. Herojske čase naše polpretekle zgodovine, s katero obranimo morje tudi v državnem grbu, zaznamujejo pomorščaki, ki so nekoč premagovali razdalje s slovenskimi ladjami.

Pomorski muzej Sergej Mašera Piran je leta 2020 pripravil razstavni projekt z naslovom Slovenske ladje: 6 ladij Splošne plovbe, ki ga je zasnovala umetnostna zgodovinarka Duška Žitko. Ob tehniški dediščini je avtorica razstave osvetlila tudi umetniško zbirko, ki je nekoč krasila interjerje ladij.

Splošna plovba, ustanovljena leta 1954, je pred nekaj leti prodala še svojo zadnjo ladjo. Ohranjeni so načrti in fotografsko gradivo, na podlagi katerih smo zasnovali virtualna doživetja notranjosti slovenskih ladij. Med šestimi ladjami smo izbrali ladji Portorož (IV) in Ljubljana (III). Ladja Ljubljana ni bila le tovorna ladja – iz načrtov je razvidno, da je bila namenjena tudi prevozu potnikov. Plula je po Sredozemlju ter do zahodne obale ZDA in Kanade. Če je bila Ljubljana prva ladja v lasti Splošne plovbe, je Portorož zadnja novogradnja, ki danes pluje v tujem lastništvu pod imenom Patmos John.

S študenti Naravoslovnotehniške fakultete, Oddelka za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje, smo raziskovali umetniško zapuščino Stojana Batiča v javnem prostoru in v umetniški zbirki Splošne plovbe Piran. Projekt je raziskoval pomorsko dediščino in se osredotočil na izziv, kako fotografsko gradivo preoblikovati v virtualno prostorsko izkušnjo za sodobnega muzejskega obiskovalca.

Današnje muzejske predstavitve artefaktov in eksponatov nadgrajujejo animacije in simulacije, ki dopolnjujejo razstavljeno gradivo. Na eni strani smo raziskovali interjerje ter podjetja, ki so gradila in sooblikovala notranjost ladij, na drugi pa opozorili na bogato likovno zbirko Splošne plovbe, ki so jo zaznamovali slovenski umetniki. Med njimi na slovenskih ladjah srečamo kiparske rešitve Stojana Batiča, ki je s svojim značilnim kiparskim izrazom in rokopisom opremil ladje Ljubljana, Bela Krajina, Ljutomer, Kras, Postojna, Portorož (I) in (II) ter Trbovlje.

Ob likovnem interpretiranju črno-belega gradiva smo eksperimentirali s površinskimi obdelavami 3D objektov, izbiro materialov in barv ter se poskušali navezati na estetiko 50. in 60. let prejšnjega stoletja. Raziskovali smo oblikovalske rešitve podjetij Stol Kamnik in Meblo Nova Gorica, pri čemer so nam bile v pomoč tudi naknadno pridobljene barvne fotografije Splošne plovbe.

Sodobne 3D tehnologije danes služijo tudi kot pripomoček restavratorjem – digitalni zajem reliefnih ali kiparskih form omogoča izdelavo kopij ali rekonstrukcijo manjkajočih delov. V projektu smo v interjer vključili Batičeve skulpture, ki smo jih izdelali s pomočjo 3D zajema in obdelave podatkov. Virtualni sprehod smo nadgradili s posnetki resničnih objektov.

Oblikovalska in arhitekturna dediščina je s prodajo ladij izgubljena. 3D vizualizacije, ki javnosti omogočajo video sprehod po notranjosti ladij, pa predstavljajo poskus ohranjanja spomina na pomorsko preteklost našega naroda. Gledalcu ponujamo vstop v prostore, ki ne obstajajo več – ostale so umetnine, ki nas opominjajo na bogato zgodovino slovenskega pomorstva.