Barbara Jazbec (SI): Ali živiš v škatli?

Ne, ne govorim o vašem
bivališču. Govorim o vlogah, ki so vam dodeljene, in se od vas pričakujejo.
Škatle, v katere se postavljate sami. Škatle, v katere tistim okoli vas
dovolite, da vas vanje postavijo. Škatle, v katere vas postavi družba. Ljudje
se po navadi miselno postavljamo v škatle. To nam omogoča, da kategoriziramo
ljudi, ki jih srečamo v življenju, ne da bi o tem kaj več razmišljali. To je
pač del človeške narave. Najpogostejše škatle, v katere nas postavljajo so;
‘’Nisi dovolj pamet-en/-na…’’, ‘’Ti si ženska…’’, ‘’Nisi dovolj star/-a…’’,
‘’Prestar/-a si…’’, ‘’Imaš tetovaže…’’

Škatle dojemamo kot
omejen prostor oziroma omejen pogled. Postavljajo meje, se osredotočijo na en
sam vidik, in dajejo obliko življenju posameznika. Kaj pa, če ste v škatli, v
katero ne sodite? Kaj, če vas ljudje okoli vas dajo v škatlo za katero oni
mislijo, da vi sodite vanjo? Kaj, če vas družba daje v škatlo za katero se jim
zdi, da spadate vanjo zaradi vašega zunanjega izgleda ali vašega trenutnega
ekonomskega statusa? Kako izstopiti iz škatle, ko so navodila za izstop
natisnjena na njeni zunanji strani?

Kako spremeniti svojo
škatlo?

Inštalacija ponazarja škatlo v katero vas zapira družba. ‘’Pošasti’’ zunaj so ljudje, ki vas zapirajo v škatle. S 360°video izkušnjo instalacija predstavlja neke vrste nočno moro, iz katere se ne morete zbuditi.